Search

KUOLMi

coal jewelry

Marjeta Hribar in krona za Miss Eco Slovenija.

Najlepša Slovenka s krono iz zasavskega premoga
Zdi se skoraj neverjetno, da nekaj umazanega, kar naj bi premog bil, postane nekaj tako lepega, da se z njim okrona celo najlepša Slovenka. A je resnično in zasluga za to gre oblikovalki nakita Marjeti Hribar, ki živi in ustvarja na Izlakah.

This slideshow requires JavaScript.


Marjeta Hribar je že lansko leto v tematskem sklopu izbora miss Slovenije v ljubljanski regiji tekmovalke opremila s svojim unikatnim nakitom, ki ga izdeluje iz črnega premoga. Letos pa je izdelala pravo krono za nosilko naziva Miss Eco Slovenije Tamaro Fišter, ki se bo aprila v Egiptu potegovala za miss eko sveta.

DSC_0986_1~2

»Nosilka licence Miss Eco Slovenia in Miss Slovenije je Jelka Verk, ki zelo podpira slovenske produkte,« je povedala Marjeta Hribar, »ko so lani dobili vpogled v moj oblikovni stil, so ga prepoznali kot odličnega.« Kot pravi oblikovalka, izbor njenega nakita in krone predstavlja nekaj lepega z vsebino, saj je krona izdelana iz rodne grude, ki Slovence povezuje. Predstavlja tudi ekološko načelo: ne zažigaj ga, temveč ga nosi. Nakit iz premoga je domiselno zasnovan, predvsem pa košček Slovenije potuje s Tamaro Fišter po svetu in predstavlja Slovence kot inovativne in ekološko naravnane ljudi. Vse to je namreč zapakirano v sporočilo krone.

»Mi pa predstavlja veliko čast in veselje da so prepoznali moj talent in me povabili k sodelovanju,« je še dejala Marjeta Hribar, ki se že pripravlja na novo obdobje, ki ga bo preživela v delavnici. Čaka jo namreč še izdelava krone za Miss Slovenije 2018, ki jo bo izbrana najlepša Slovenka nosila na mednarodnem tekmovanju in vseh uradnih prireditvah.

»Med samo izdelavo sem dobila pomoč podjetja Skitti z Izlak,« je povedala oblikovalka, »ki mi je krono umetelno izrezalo in zato se jim iskreno zahvaljujem.«

DSC_0977~2

Marjeta Hribar, ki deluje pod znamko Kuolmi, sama nabira, oblikuje in izdeluje svoj nakit. Vsi izdelki so ročno izdelani in unikatni. Na voljo so v več trgovinah z umetniškimi izdelki po Sloveniji in tudi v Zasavju. »To počnem z največjim zadovoljstvom,« pravi, »saj vidim, kako pri srcu je premog ljudem in sem zelo počaščena, ko vidim, da mu lahko dam novo vrednost, novo obliko in mesto v prihodnosti.«Članek- zasavc.net

FB_IMG_1522647945955

Advertisements
Featured post

KUOLMi coal jewelry

Once upon the time there was a wild, wet forest here in Slovenia. It was a magical world filled with wildlife and no man ever stepped inside.. A wild jungle.. Trees were sunbathing in the sun and wild pigs were running around.. New trees were growing and old ones led to rest. In this magical world trees didn’t die- they transform into stone named coal. Nowadays, we dig out and let these 6000 years old trees see the sunlight again.

Coal jewelry KUOLMi is made from silver and hard coal, both displaying the hidden charm of “black gold”. Each item is unique and hand-made thanks to material itself.

There is no two identical rings or bracelets as every lump of hard coal is chopped from a bigger piece.

Wearing KUOLMi items you wear a piece of rock that has already existed 300 millions years ago!

 

Featured post

Marjeta Hribar, KUOLMi: “Vsak kos ima svoj karakter, kateremu pomagam, da pride do izraza.”

Preberite si intervju z zasavsko oblikovalko nakita, ki pod blagovno znamko KUOLMi ustvarja čudovite kose nakita iz črnega zlata.
kuolmi extraveganza cover

 Marjeta Hribar, KUOLMi: “Vsak kos ima svoj karakter, kateremu pomagam, da pride do izraza.”

 

Z Marjeto se poznava že več kot 20 let. Običajno sva se videvala na dobrih žurih ali na plesišču, katerega sem običajno zapuščal med zadnjimi. Tudi Marjeta zna uživati življenje in iz te ljubezni do življenja in ustvarjanja se je rodila ena najbolj unikatnih zgodb na naših tleh in širše v Evropi.

Danes Marjetine unikatne izdelke iz premoga poznamo iz različnih uspešnih slovenskih zgodb, saj je oblikovala krono za Miss Slovenije kot tudi čevlje iz črnega zlata za Alpino. Še posebej pa so privlačni njeni kosi nakita, kjer izjemne kose premoga kombinira z različnimi materiali, kot sta jeklo in guma.

Ustvarja pod blagovno znamko KUOLMi handmade coal jewelry. Krasna Marjetina zgodba, ki je prerasla lokalne, zasavske okvirje in se podala na pot po vsem svetu.

Marjeta, tvoja poslovna zgodba ustvarjanja nakita KUOLMi je ena najbolj navdušujočih in zanimivih, saj pri svojem delu uporabljaš več milijonov let staro rudnino. Ko si na začetku raziskovala material in njegove lastnosti, kaj je bilo najbolj vznemirljivo v tem procesu? Samo raziskovanje materiala, ki ga prej ni še nihče uporabil na ta način, izbira oziroma preizkušanje tehnik obdelave premoga, mogoče kaj tretjega?

Premog poznam še iz otroških let, spomnim se njegovega vonja in kako se sveti kot dragulj, če ga zmočiš. S tem v mislih sem že v začetku imela neko vizijo, kaj želim izluščiti iz njega med samim procesom. Za vsako noviteto si je potrebno vzeti čas, da jo raziščeš z vseh strani, preden jo predstaviš ljudem. Predvsem se spomnim tega, da sem bila nad svojo idejo tako zelo navdušena, da sem o njej razmišljala dan in noč in si prepevala od navdušenja.

Članek Exstraveganza

Novi izdelki Rose Gold KUOLMi kolekcije

Krona Miss Slovenije 2018

41213391_1800388253362948_5073619577997361152_n41480006_1803834559684984_2315438773606809600_n41741872_1811483942253379_6081693344906346496_n41961989_1812227742178999_2082884389225627648_nkuolmi-03 (1)

Trgovine KUOLMi nakit

Seznam trgovin :

41647168_1808564619211978_4305299771838431232_n

kuolmi-03

Nakit kot ga nosijo najlepše…

DSC_0411DSC_0416DSC_0423DSC_0227DSC_0230DSC_0231DSC_0239DSC_0242DSC_0246DSC_0252DSC_0254DSC_0256DSC_0262DSC_0265DSC_0274DSC_0285DSC_0287DSC_0289DSC_0290DSC_0292DSC_0294DSC_0295DSC_0297DSC_0302DSC_0311DSC_0312DSC_0315DSC_0319DSC_0321DSC_0323DSC_0325DSC_0330DSC_0331DSC_0336DSC_0337DSC_0340DSC_0346DSC_0359DSC_0361DSC_0373DSC_0378DSC_0390DSC_0397DSC_0407

Nakit kot ga nosijo ženske… 

This slideshow requires JavaScript.

foto:Nina Bajec

»Kuolm« na »kuolm« tiara

Ruda iz najglobljega rjavega premogovnika v Evropi, zagorskega, je 250 let izginjala v ognju. Pred dvema desetletjema so rudnik zaprli, a zagorski »kuolm« je tokrat našel pot na lepotne piste. Iz njega je Izlačanka Marjeta Hribar zasnovala tiaro, ki bo v torek v Kairu, na tekmovanju za mis Eco, krasila slovensko mis Tamaro Fišter.

Premog je 250 let narekoval zgodbe krajem ob Savi. Zgodba o ljubljanskem industrialcu, baronu Raigersfeldu, ki je leta 1752 v rafinerijo sladkorja na Reki poslal za vzorec poldrugo tono rjave rude, nakopane na Pešenku pri Zagorju, pa je vsaj tako resnična kot zgodba oblikovalke nakita iz premoga Marjete Hribar. Brez zgodbe ni nič, pravi in si v kos blaga obriše od premogovega prahu počrnele dlani. Premog, iz katerega ustvarja, je črn – iz črne žile, kakršnih celo v premogovnih rjavih revirjih ni na pretek.

Črna zgodba

Marjetina »črna« zgodba se začenja v čisto pravi knapovski Okrogarjevi koloniji v Zagorju, kjer je živela kot otrok. Dedek je bil rudar, doma so imeli ‘kuolmkišto’ (zaboj za premog) in v njej ‘kuolm’. »Z njim sem se igrala, z njim sem risala po stenah, lovili so me zaradi njega. Nanj so vezani vsi spomini in vsi vonji mojega otroštva,« pripoveduje in se živo spominja zaskrbljenih sosedov, ki so nad njo zmajevali z glavo, češ, le kaj bo iz te punce, ki ne zna drugega kot zlagat’ koralde. Toda: koralda na koraldo je pripeljala do ‘kuolma’. Tiaro iz njega bo na jesen nosila celo mis Slovenije.

Tiara v surovem stanju … Foto: Foto Jože Suhadolnik/Delo

Očitno ‘kuolma’ drugačna usoda od te, da je ostal v Marjetinem ‘sistemu’, ni mogla doleteti: »Večkrat sem zapustila Zasavje, vsakič me je pot pripeljala nazaj. Vsakič, ko se mi je zalomilo, sem se zatekla k oblikovanju nakita in se tako tolažila. Ko sem ugotovila, da je to moja meditacija, h kateri se vedno vračam, sem si rekla, prav, ne bom več poskušala biti nekdo drug. Očitno je nakit moja pot.«

Prvotno je nakit delala iz žice in se – iztrošila. »Če ga bom še oblikovala, se moram vrniti na začetek,« si je rekla in poiskala teorijo nakita. To je pomenilo poiskati najprej odgovor na temeljno vprašanje: zakaj so ga ljudje sploh nosili? Prvi nakit so bile lovske trofeje. Z rogovi ali zobmi ujetih živali, ki so jih lovci prinesli domov, so izkazali svoj pogum, pokazali, kdo v resnici so. »Tudi naš, zasavski premog, smo mi. Premog nas definira. Ko sem ga vzela v roke, sem ga pogledala in mu rekla, da lahko morda midva celo sodelujeva,« o premogu kot o živem bitju pripoveduje Marjeta. Prvi nakit iz Njega je ustvarila zase.

Vrednost premoga

Prvi ‘sveži’ premog ji je prinesla znanka. Na rjavih ‘rastiščih’ hrastniške oziroma trboveljske jame so ga skopali ogledniki. S prvimi izdelki so prišli tudi starejši domačini in jo ogovarjali s spoštovanjem: »Punca, pa saj ti s ‘kuolmom’ delaš! Ti ga bomo še mi nekaj prinesli, ker nam doma leži, kurimo ga ne več, ti boš pa iz njega kaj pametnega naredila.« Premog ima za Zasavce še vedno vrednost, še vedno nosi pečat nekoč cenjenega poklica, materiala, ki ni prišel iz jam, temveč iz znoja rudarjev … Zato ga zlepa ne zavržejo.

Lepega dne se je na vratih Hribarjeve pojavil domačin in jo odpeljal v gozd, rekoč, punca, tebi pa pokažem, kje leži. Kar sta našla, ni bilo nahajališče ‘navadnega’, rjavega premoga, materiala, ki so ga Zagorjani in z njimi vsa nekdanja Jugoslavija v pečeh pokurili na milijone ton, temveč je bila črna žila. Bilo je nahajališče črnega premoga, za katerega vedo le redki. Lokacije niti Marjeta ne razkrije. Navsezadnje je tam ‘zrasel’ prvi ‘kuolm’, ki ga je sama nabrala.

In pokaže od premogovega prahu počrnele roke … Foto: Foto Jože Suhadolnik/Delo

Od takrat je Marjeta Hribar nabiralka. Premog v surovi obliki kleše, reže, oblikuje in celo – utaplja. »S tem ga zaščitim,« pojasnjuje, »namakam ga v naravnih smolah, da se navznoter napije in prepoji. Šele po tem ga lakiram oziroma zaščitim vrhnji sloj.«

Niso bili knapi tisti, ki so ji odkrili postopek utapljanja. Receptura je povsem njena, plod dveletnega dela in številnih poskusov: »Premog sem lakirala in polagala na radiator, dajala v zamrzovalnik, da bi videla, ali bo glede na to, da je material, ki diha in živi, počil. To ni plastika, ki ne bi imela svojega življenja. Zato je ljudem všeč. Ima svojo energijo.«

Ko jo je lani poklicala Jelka Verk, nosilka licence za mis Slovenije, da si želi krono iz premoga, je za nekaj tednov nehala dihati, kakor pravi: »Proces oblikovanja je nato trajal še naslednjih nekaj tednov, podoba se je klesala v glavi. Jedla in spala sem z virtualno krono, preden je nastala prava, za mis Eco.« Zdaj nastaja že druga, za bodočo mis Slovenije … Kronanje bo septembra. Listi papirja formata A4 so že nekaj časa raztegnjeni po Marjetini mizi, a končna podoba ostaja skrivnost.

Osnovna forma

Ko se Marjeta loti tiar, so vedno najprej listi papirja A4-formata, zlepljeni s selotejpom, svinčnik, škarje, pa ‘proba’ za ‘probo’. Tudi s tiaro za mis Eco je bilo tako. Najprej je nastala osnovna forma, ki so jo v podjetju Skiti v Kisovcu nato lasersko izrezali iz aluminija. »V celotni kroni si izmenjaje sledijo majhni koščki premoga, premogov prah in veliki štuki – kosi, ki jih niti v naravi ni na pretek,« opisuje izdelavo tiare Hribarjeva. Štuke je treba obrusiti v obliki diamantov. Prvi in osnovni kosi so organske oblike, da se vidi, da je ‘na delu’ premog. Tiari za mis Eco je dodala še steklo, da je nastala črno-zelena kombinacija, ki se je ujela z lento gospodične Tamare.

Marjeta Hribar v ustvarjalnem procesu: nabira, reže, kleše, utaplja … Foto: Foto Jože Suhadolnik/Delo

O steklu pravijo, da je večno. Premoga se usoda večnosti doslej ni držala. Bolj prijazna se zdaj napoveduje zagorskemu črnemu ‘kuolmu’. Ker ga je Hribarjeva v pravem trenutku ujela v pravo obliko, ki enako, kot je nekoč osvajala črno, zdaj osvaja lepotno industrijo.

Polona Malovrh

Create a website or blog at WordPress.com

Up ↑